REGISTER DEJANSKIH LASTNIKOV
Novi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-1), ki je pričel veljati 19. novembra 2016 je uvedel Register dejanskih lastnikov, ki ga bo upravljal in vzdrževal AJPES.
Register dejanskih lastnikov bo zbirka podatkov o dejanskih lastnikih gospodarskih družb (z izjemo enoosebnih d.o.o.), zadrug, društev, zavodov, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti ali drugih pravnih oseb ter tujih skladov, tujih ustanov ali podobnih pravnih subjektov tujega prava.
Namen vzpostavitve evidence dejanskih lastnikov je zagotoviti transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočiti zlorabe poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.
Poslovni subjekti morajo dejanskega lastnika vpisati do 19.1.2018.
Novoustanovljeni poslovni subjekti vpišejo podatke v register dejanskih lastnikov v roku 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali davčni register. Poslovni subjekti spremembo podatkov o dejanskem lastniku vpišejo v register dejanskih lastnikov v roku 8 dni od nastanka spremembe podatkov.
KATERI POSLOVNI SUBJEKTI SE VPISUJEJO V REGISTER?
- gospodarski subjekti (gospodarske družbe in zadruge);
- neprofitne organizacije, kot so društva, zavodi, politične stranke, verske skupnosti, ustanove;
- drug poslovni subjekt, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu;
- tuji skladi, tuje ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava.
IZJEME, KI JIM NI POTREBNO VPISOVATI DEJANSKIH LASTNIKOV V REGISTER
- samostojni podjetniki posamezniki,
- posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (zasebniki, kot so odvetniki, notarji, zasebni zdravstveni delavci ipd.)
- enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), kadar je lastnik in družbenik ista oseba,
- neposredni in posredni proračunski uporabniki.
Poleg navedenih se v Register ne vpisujejo poslovni subjekti, gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
KDO SO DEJANSKI LASTNIKI?
Pravilnik določa, da je dejanski lastnik vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta oziroma podjetja. Gre za tiste fizične osebe, ki so končni lastniki, ki kako drugače nadzorujejo in upravljajo s pravno osebo, ali v imenu katerega se opravlja določena transakcija. To so torej osebe, ki sprejemajo ključne odločitve in uživajo koristi.
|
35. člen (1) Po tem zakonu se kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta šteje: 1. vsaka fizična oseba, ki:
2. vsaka fizična oseba, ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju. (2) Pokazatelj neposrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu fizična oseba ali fizične osebe iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka, je lastništvo več kot 25 odstotkov poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe, ali lastništvo 25 odstotkov in ene delnice. (3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja pri ugotavljanju posrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu pravna oseba, ki je pod nadzorom:
(4) Fizična oseba, ki ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta ali ki na drug način nadzoruje, usmerja ali bistveno vpliva na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta iz prvega odstavka tega člena, se lahko med drugim določi na podlagi pogojev, ki jih mora gospodarski subjekt, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb, upoštevati pri pripravi letnega konsolidiranega poročila v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. (5) Če po določbah tega člena ni ugotovljena nobena fizična oseba kot dejanski lastnik – ob pogoju, da so izvedeni vsi možni ukrepi za ugotovitev dejanskega lastnika in ob pogoju, da ne obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi – se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva. (6) Če obstaja dvom, da je po določbah tega člena ugotovljena fizična oseba dejanski lastnik, se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva. |
36. člen (1) Kot dejanski lastnik društva, zavoda, politične stranke, sindikata, verske skupnosti ali drugega poslovnega subjekta, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu, se v tem zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se kot dejanski lastnik ustanove v tem zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki je: 1. ustanovitelj ustanove, če ima na podlagi akta o ustanovitvi ustanove ali pravil ustanove obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev ustanove, 2. skrbnik ustanove, kot ga določa zakon, ki ureja ustanove, 3. zastopnik ustanove, če za dejanskega lastnika ni mogoče šteti ustanovitelja ustanove. 37. člen (1) Kot dejanski lastnik tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, se v tem zakonu šteje: a) vsaka fizična oseba, ki je:
b) kategorija oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti; c) vsaka druga fizična oseba, ki kako drugače posredno ali neposredno obvladuje premoženje tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava. (2) Podatke in dokumentacijo o ukrepih, izvedenih za ugotovitev dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava na podlagi prejšnjega odstavka, zavezanec hrani v skladu z določili tega zakona o hrambi podatkov.
|
KATERI PODATKI SE VPISUJEJO V REGISTER DEJANSKIH LASTNIKOV?
a) podatki o poslovnem subjektu:
- firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka, datum vpisa in izbrisa poslovnega subjekta – za poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije,
- firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa iz davčnega registra – za poslovne subjekte, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije,
b) podatki o dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra;
c) pri tujem skladu, tuji ustanovi ali podobnem pravnem subjektu tujega prava podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.
V registru se bodo poleg zadnjega stanja podatkov o dejanskih lastnikih ohranjali tudi vsi pretekli vpisi, spremembe podatkov in izbrisi po času nastanka in vrstah dogodkov. Podatki v registru bodo dostopni še pet let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra, za organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorne organe pa bodo ti podatki trajno dostopni.
KAKŠNE SO SANKCIJE ZA POSLOVNE SUBJEKTE, KI NE UREDIJO PODATKOV O DEJANSKIH LASTNIKIH?
Za pravne osebe, ki ne hranijo podatkov in dokumentacije o dejanskih lastnikih, je predvidena globa v višini od 12.000 EUR do 120.000 EUR. Z globo v višini od 800 EUR do 4.000 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
Za pravno osebo, ki ne ugotovi, ne posreduje in ne vpiše podatkov o dejanskih lastnikih v evidenco in register dejanskih lastnikov, je predvidena globa v višini od 6.000 EUR do 60.000. Odgovorne osebe pravne osebe se kaznuje z globo v višini od 400 EUR do 2.000 EUR.
Z globo se kaznuje tudi tiste pravne osebe, ki nepravočasno posredujejo podatke o dejanskem lastniku ali pa posredujejo napačne podatke.
Za pravilnost podatkov, vpisanih v Register dejanskih lastnikov so odgovorni poslovni subjekti sami.
VIR: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, AJPES, Zbornica računovodskih servisov
